»Ko je Kerouac leta 1969 umrl, njegova vdova enostavno ni dovolila dostopa do gradiva.«
»Zavedal sem se, da so to vse posnetki, ki jih bodo nekoč z začudenjem opazovali naši otroci in mislili, da so njihovi starši živeli mirna, čisto urejena, na fotografiji uravnotežena življenja, zjutraj vstajali in ponosno stopali po pločnikih življenja, ne da bi kdaj sanjali o razcapani blaznosti in kravalu naših resničnih življenj, naših resničnih noči, njihovega pekla in nesmiselne moraste ceste.«
»Zame so edini ljudje nori ljudje, tisti, ki so nori na življenje, nori na govorjenje, nori na odrešitev, ki hrepenijo po vsem naenkrat, tisti, ki nikoli ne zazehajo ali rečejo česa običajnega.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju